Image by thingermejig via FlickrDanes sem pogruntal kako dolga je v principu sezona za kolesarjenje letos... Pa kot zgleda je še ne bo hmalu konec.
... in zamenjal peščeno plažo za vznožje ledenika.
Bil sem prvič v Kočevju. To je bil spet eden "tistih" izletov z avtomobilom. Iz meglene Ljubljane do sončnega Kočevja - nisem vedel, da je reka Rinža tako lepo oriše center mesta. Presežek :) Po iskanju šole in gospe Nataše Tekavec, sem jih končno našel! S spoštovanjem 4. letnik ekonomske! Razred je bil ODLIČEN! Gospe, ki pa so bile prisotne pa tudi super. Imeli smo blok uro in končali celo 5 minut prej... :D
Zjutraj po zajtrku v Rožni dolini sem v 5 minutah hoje šel na trolo št. 1 v smer proti Škofijski. Kot ponavadi mi trola odpelje ravno pred nosom... zamudil nisem... nisem pa prišel 15 minut prej kakor sva bila zmenjena z Alenko (sodelavka iz Focusa). Predavanje uspešno... imeli smo blok uro. Dijakov in dijakinj je bilo približno 30, imel pa sem 2.b. Mogoče za "zanimivost"... uro smo začeli z duhovno mislijo za slovenske zapornike... nekaj povsem vsakdanjega za Škofijsko gimnazijo. Šola je zelo lepa in profesorji so vsi v kravatah. Nekaj 100 dijakov, dijakinj, študentov in študentk živi tudi v dijaškem (študenstkem) domu. Pomoje je užitek (se) učiti na takšni šoli.
Ko sem se peljal nazaj v LJ sem "naletel" na avtobus v zelo slabem stanju... in ga izkoristil za udoben počitek!
Energijsko samozadostna tovarna ultralahkih letal Pipistrel, Ajdovščina (na poti v Novo Gorico)
Danes sem bil v Ljutomeru. Če sem želel biti tam okoli 11ih sem se ob 0740 moral odpeljati iz Ljubljane z vlakom. Peljali smo se brez presedanja mimo Laškega, Ptuja, Ormoža,... vlak je bil sicer namenjen naprej v Budimpešto. Na poti sem videl 3 srne in kar nekaj fazanov. Noro lepa bitja. Na delavnici je bilo približno 32 dijakov, ki so bili fantastični. Gospa knjižničarka ga. Veronika Prijol me je sprejela na šoli in poskrbela za tehnikalije, da sem lahko tudi izvedel delavnico. Najlepša hvala gospej. V razredu je bil prisoten ves čas tudi razrednik. Hvala dijakom in tudi razredniku! Vlak za nazaj je bil šele ob 1520, pa sem šel ponovno poskusit na štop. Problem pri Ljutomerju je, da sta dve poti za štop - ena manj obljudena mimo Ormoža, Ptuja itd. in druga mimo Gornje Radgone, Maribor, itd. Po posvetu s krajani :D (gospa ki ima v lasti pekarno na glavnem trgu je rekla: "za 100% boljša izbira") in sprehodu po prelepem Starem delu Ljutomerja sem se odločil da poskusim smer Ormož, Ptuj,... Pa ni šlo, zato sem šel nazaj z vlakom. Iz gomažečega vlaka (bogomolka mu rečejo eni) smo prestopili na ICS v Pragerskem. Popolno nasprotje - užitek potovanja z vlakom... res! Sicer je kar precej dražji. Vožnja v Ljutomer me je prišla 7,84 €, v Ljubljano pa skupaj 14,24 € (je pa luksuz :D... ko pišem tole, sedim na zelo udobnih sedežih, super mizica za računalnik, veliko okno, kopam se v zadnjem soncu, precej velika hitrost, malo postaj in pijem odlično postrežen in kar okusen espresso :D dodaten luksuz, ki stane le 0,80 € - relativno poceni glede na to, da smo "captive audience")... in ne nisem v 1. razredu na "baje" usnjenih sedežih :D
razred s polnimi zadnjimi klopmi
razred s praznimi zadnjimi klopmi :D
Moj prevoz za danes je bil izjemoma z avtomobilom, ker drugače ne bi mogel zvozit dneva še z drugimi obveznostmi. Se zgodi tudi tistim, ki delajo delavnice o trajnostni mobilnosti! Vožnja je bila kar prijetna... edino kar resnično manjka pri avtocesti do Nove Gorice je avtocesta do Nove Gorice (tisti predel od Razdrtega mimo Ajdovščine, ki ga delajo že kar nekaj časa). Ko bo to pošlihtano, bo ok. Na šoli me je sprejela podravnateljica ga. Neda Perko, ki mi je tudi razkazala šolo. Delavnica je bila izvedena v razredu št.28 (kjer smo zaradi projektorja mogli ven selit drugo profesorico v razred št.24 :D). Bilo je približno trideset dijakov, mešana skupina, 2.B. Bili so the best. Predstavitev se mi seli pod kožo. :D, skupinska dinamika pa je tudi vsakič boljša. Edino prehitel me je zvonec (zmanjkalo je časa za drugi delovni list). Imeli smo kar blok uri, brez odmora. Sicer smo se zmenili, da jih spustim prej, če uspem končat pa nisem... se zgodi. Pot nazaj v LJ je bila brez posebnosti... razen ogromne gneče :D (kar trikrat smo obstali popolnoma... preplastujejo cesto).
Ob 0845 na vlak za Brežice, brez prestopanja. Na postajo me je mogla pridet iskat gospa Irena (profesorica) - ker drugače ne moreš priti do šole. Bila je tudi prisotna ves čas na delavnici. Presenečenje je bilo, da sem imel blizu 60 dijakov (2 razreda) 4.letnika (to sem zvedel šele pri vožnji :D in kratek briefing njihovega delovanja). Bili so super in užgala je tudi skupinska dinamika. Ker so mi dovoili, da lahko delavnico razvlečem še za pol ure, sem to izkoristil in jim povedal še kakšno idejo več o tem, kako lahko kot posamezniki prispevajo k zmanjšanju izpustov, trajnostni mobilnosti in boljšemu okolju. Dijaki in dijakinje so bili res super. Prvič sem izvedel skupinsko dinamiko dvakrat, ker drugače bi nam popustila koncentracija :D
Kriza :D Zjutraj na vlak ob 0550 s prestopanjem, da sem lahko izvedel delavnico na Prvi Gimaniziji Maribor za dijake 1.c letnika ob 0930. Sprejeli so me gospa učiteljica gospa Irena Smole Korpar in še en gospod, ki mi je tudi pomagal urediti vse tehnične stvari za izvedbo delavnice. Na delavnici je bilo prisotnih približno 27 učencev, približno tretjina od teh fantov. Razred je imel vseskozi prisotno profesorico ali profesorja. Naredili smo blok uro, kjer smo imeli prisilno pavzo z obvestili šole. Še enkrat čestitke Žan :D. Mešan razred je sicer malce bolj zahteven. Delavnico sem izvedel v časovnih okvirjih. Prvič sem jim dal tudi darilca "svetilnike"... sicer potem na ulici enemu dijaku vse skupaj - ker sem jih pozabil dati v učilnici vsem. (Razlog, ko sem z njim delam in ne mislim na "svetilnike"). Nazaj sem šel z "legendarnim" vlakom Emona (restavracija in kabine) in odspal še zadnje dolgove.
Kot način prevoza sem vzel "direktno" avtobusno linijo iz Ljubljane. Problem železniške povezave dotično za Ajdovščino je, ker vozi vlak samo mimo Gorice. Sprejela me je gospa učiteljica ga. Nataša Martinuč in mi predstavila šolo, mi pokazala razred, kjer sem pripravil vse tehnično potrebno, da sem izvedel delavnico. Razred je predstavljajo približno 25 deklet, mislim da 2. letnika, ki so bile poslušne in pridne, čeprav jim je zmanjkalo koncentracije ravno malo prek koncem. Odpredaval sem celotno snov in naredil delovne liste v zadanem časovnem okvirju. Imel sem dve uri z odmorom, v razredu v celotnem času ni bilo prisotne gospe učiteljice. Za na dolgo pot domov sem si kupil še slovenske "domače" lešnike, ajdovsko pecivo in vodo... ter upal celo pot nazaj da ne bruham čez Planinske ovinke.
(klikni za povečavo)